- boleca
- кір. болькаболячка
Беларуска (лацінка)-рускі слоўнік і слоўнік беларускай кірыліцы.
boleca
Смотреть что такое "boleca" в других словарях:
bolèč — éča e prid. (ȅ ẹ) ki povzroča bolečine: boleča glava; rana je močno boleča / boleč udarec; pren. reševati boleče probleme, spore; boleča ugotovitev // publ., v zvezi boleča točka pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev: izobrazbena struktura… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tóčka — e ž (ọ̑) 1. manjše mesto na površini česa, določeno s svojo funkcijo, lastnostjo: določiti točko, v kateri bo kaj obešeno, podprto; lističi te rastline izhajajo vsi iz ene točke; izhodiščna točka na merilni lestvici; oporne točke pri plezanju;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Вейхерово — Город Вейхерово Wejherowo Флаг Герб … Википедия
cepítev — tve ž (ȋ) glagolnik od cepiti: a) gospodarska cepitev Evrope; svetovnonazorska cepitev; cepitev sveta na bloke; cepitev družbe v razrede b) cepitev žlahtne trte na ameriško / cepitev bakterij na nova gojišča c) po cepitvi se pojavi na koži… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
distrákcija — e ž (á) 1. med. naravnavanje izvinjenih sklepov ali zlomljenih kosti z nategovanjem: distrakcija je bila za ponesrečenca zelo boleča 2. psih. trenutna motenost pozornosti zaradi nepomembnega dražljaja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
porušítev — tve ž (ȋ) glagolnik od porušiti: hiša je po porušitvi sosednjih hiš postala vidna z vseh strani / pri nadaljnjih stopnjah potresa je obseg porušitve vedno večji / porušitev njegovih pričakovanj in upov je bila zelo boleča … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ragáda — e ž (ȃ) med. razpoka na koži ali sluznici, navadno boleča: zdraviti ragade; ragade na prsni bradavici, ustnicah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rdèč — rdéča e prid. (ȅ ẹ) 1. ki je take barve kot kri ali (zrele) jagode: rdeč cvet; rdeč dežnik; rdeča obleka; rdeče strehe hiš; bordo rdeč plašč temno rdeč; ciklamno, krvavo, svetlo, temno rdeč; kardinalsko rdeč rdeč z vijoličastim odtenkom; kot… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šóla — 1 e ž (ọ̑) 1. vzgojno izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti: zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole; hoditi v šolo; včeraj so jo vpisali v šolo; učiti na šoli, v šoli; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sumníčenje — a s (ȋ) glagolnik od sumničiti: vznemirjalo ga je sosedovo sumničenje; zavračati sumničenje; imeti razlog za sumničenje / ekspr. boleča sumničenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ták — a o zaim. (á) 1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: poglejte, tak je bil most pred razstrelitvijo; taka barva vam ne pristaja; taka igrača ni primerna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
